Del moje poti

O delu in del moje poti:
Že od otroštva sem vedela, da obstajajo bitja kot so palčki in angeli. Že takrat sem videvala razne barve, ki so spreminjale obliko in gostoto. Čeprav nisem vedela kaj je, sem bila še vedno odprta za fizično nevidne in/ali nedotakljive stvari oz. energije. Zavestno sem vedela da angeli obstajajo vendar sem mislila da so angeli gor – na nebu, nekje nad oblaki, kjer v miru gledajo dol in od tam tudi pomagajo. Ni bilo prisotnega občutka da so tu in da imam lahko bližnji stik z njimi. Za palčke pa sem mislila da so le v gozdu, vendar ker so ti gozdovi skriti, posledično ne morem do njih.
Na neki točki v življenju sem padla na tla. Na površje so prišli dogodki in spomini, ki sem jih potlačila. Prišli pa so tudi spomini, ko sem kot majhna deklica videla žareče belo bitje. Spomnila sem se da sem v bistvu že videvala energijo, za katero zdaj vem da me je varovala. Ko so se spomini začeli vračati sem videla, da vsa ta bitja niso le nekje gor, tu so. Z nami. Okoli nas. Neštetokrat nam puščajo znake in govorijo čez druge ljudi, le da pride sporočilo do nas. Večkrat lahko imamo občutek, da smo popolnoma sami – vendar temu ni tako. Če le prisluhnemo imajo; narava, hišni ljubljenčki, predniki, bitja svetlobe in naša duša – vedno kaj za povedat in sporočit, kar nam lahko tako ali drugače pomaga.
S tem, ko sem spoznavala da so ta bitja tu, pa sem opazila da lahko komuniciram tudi z drugimi, temi ki so umrli – s tistimi, ki so že odšli domov ali pa s tistimi ki so iz različnih razlogov po smrti še vedno ostali na Zemlji. Večkrat ostanejo kratek čas, največkrat ko je nenadna ali težka smrt. Takrat običajno ostanejo zmedeni in v čustvih, oziroma energijah ki jih morajo še predelati. Skoraj vedno pa imajo kaj za povedat,sporočiti in izraziti – še posebej če čutijo da niso končali kot bi želeli, če čutijo da niso povedali vsega ali opravili svojega poslanstva. Ko preidejo na drugo stran s časom dobijo večji vpogled v življenje na Zemlji in vidijo večjo sliko kot prej. Ko odidejo domov imajo lahko globlja sporočila, saj vidijo širšo sliko. Vendar se še vedno lahko pokažejo v obliki in energiji kot so bili na Zemlji. Razlog za to pa je duša.
Vsak od nas ima v sebi dušo. Duša v sebi nosi vse spomine, modrosti in znanja iz tega in preteklih življenj, vsega kar se je naučila od svojega nastanka pa do tega trenutka. Temu lahko rečemo tudi višji jaz, podzavest, itd… Velikokrat se zgodi da se od svoje duše odmaknemo. Zaradi raznih razlogov se odtujimo od nje. To je popolnoma razumljivo, saj je to eden izmed načinov da preživimo tisto obdobje ali leta. Vendar pride čas, ko želi duša povedati svojo zgodbo. Želi, da se iz preživetega nekaj naučimo in spoznamo. Želi nam pokazati in odpreti oči temu, kar smo morda pozabili. Pokaže se lahko na več načinov kot so razne bolezni, bolečine, težave z vidom,… Za boljše počutje zatečemo k raznim substancam, hrani, pretiranemu delu,… Lahko smo depresivni in/ali imamo samomorilne misli. Kažejo se tudi v zunanjih ponavljajočih situacijah kot so razne nesreče, hišni ljubljenčki oz. živali se nenavadno obnašajo ali zbolijo,…
Vse je energija in zato za vsem stoji tudi vzrok. Včasih je dovolj le, da ga vidimo in se stanje izboljša. Končni cilj je da hodimo po svoji poti življenja,uresničevanja poslanstva in srčnih želja.