Hrana, oziroma prehrana je v naših življenjih prisotna vsak dan. Brez nje enostavno ne gre. Vidimo jo na vsakem vogalu. Če ni na plakatu, je v reviji, v oglasih na televiziji, na internetu,… Ne moremo se ji izogniti. S tem povezano je naše življenje in telo. Zunanje, kot tudi notranje. Hrano se asociira z zdravjem, počutjem, povezana pa je tudi z zunanjim videzom telesa. Tako na skoraj vsakem drugem plakatu ali oglasu vidimo napol golo žensko, fotošopirano in urejeno do “popolnosti”, ki si jo je nekdo zamislil. Do »popolnosti« urejeno telo in obraz. Četudi ta večkrat nima nobene zveze z realnostjo. Ker to vsak dan gledamo, začnemo že zgodaj verjet temu. Podzavestno začnemo verjeti, da je ta podoba idealna in edina sprejemljiva v družbi. Začnemo hujšati, imamo to in ono dieto in na koncu nikoli nismo zadovoljni s svojo postavo. Če nič drugega je pa gubica ali strija preveč, itn. Nikoli ni popolno. In v tem primeru nikoli ne bo. Sledimo lažni podobi ki ne obstaja. Ni zdrava in ni realna.
Stopiti iz tega kroga ni lahko in je skoraj ne mogoče. Potrebna je jasna vizija svoje zdravega telesa, tisto kar si zares želi tvoja duša in temu je vredno slediti. Vsak si želi nekaj svojega, kar je posebno. Duše so mogočne in za svoje delovanje potrebujejo zdrav prostor. To, da svoje telo kasneje spreminjamo (z operativnimi posegi, dietami, pretirana telovadba ipd), pa so največkrat posledice bolečih in/ali travmatskih dogodkov.
Motnje hranjenja lahko spremlja; slaba samopodoba,
Popolnoma popačeno videnje sebe in svojega telesa
Nek “odnos” s hrano ki se potem kaže na ali bruhanju, prenajedanju ali pa stradanju oziroma odrekanju hrane
Štetje kalorij in/ali tehtanje hrane
Uvedena so »pravila« za hranjenje, telovadbo ipd
Redno tehtanje
Prekomerna ali ne logična telovadba(oseba raje izbere rekreacijo oz. šport kot druge dejavnosti. V primeru, da tega ni ali je to odvzeto ima hudo notranjo stisko)
Širša in/ali temnejša oblačila s katerimi oseba želi skriti pred svetom ali pred sabo svojo podobo oz sebe
Skrivanje in zaprtje vase
Razni izbruhi jeze ali drugih čustev ob pogovorih ali omembi hrane
Hitra/ nenadna sprememba telesne podobe in teže
Popolnoma spremenjena prehrana in ure prehranjevanja
Osamitev pri in po obroku ali kakršni koli hrani
Obsesija s hrano
Spremljajo lahko tudi panični napadi.
S časom se uničujejo zobje. Slabšati in/ali izpadati začnejo lasje. Boleti začnejo sklepi in vsakodnevno življenje je lahko boleče.
Spremljajo lahko tudi samomorilne misli, ki jih je potrebno vzeti resno in se o stiski z osebo pogovoriti in jo včasih le poslušati.
Motnje hranjenja niso zabavne za osebo samo in njene bližnje. Tu ni poudarek le na hrani, ampak na celo življenje posameznika. Oseba z motnjami hranjenja preživlja hude stiske.
Motnje hranjenja so izraz notranjih stisk in travm, ki jih je oseba doživela. Včasih se teh travm ne spomni, a to ne pomeni, da se niso zgodile. V času ko doživljamo travmo se velikokrat odmaknemo od telesa, gremo na nek način iz telesa. Le tako preživimo. Preživeto spravimo v podzavest, da lahko nadaljujemo naslednji dan. Ker so tisti občutki še vedno ujeti v telesu, pa se nabirajo v notranjosti. S časom se nimajo več kam pospravljati in ven izbruhnejo v tem primeru, v obliki motenj hranjenja.
Če oseba ni imela vzora in prostora, kjer bi se lahko varno izražala, sploh ne pozna zdravega izražanja. Pomembno je ozavestiti te travme in spustiti bolečino in vsa čustva, ki so bila takrat ujeta in shranjena v telo in spomin.
Včasih samo želja ni dovolj. Včasih popravljanje diete in načina prehranjevanja ni dovolj. Če travme niso bile ozaveščene in spuščena ujeta čustva, se bodo prikazala na drug način. Naj bo to z neko vrsto zasvojenosti ali odvisnosti, paničnimi napadi, raznimi fizičnimi bolečinami ali pa boleznijo.
Ni čarobne paličice. In včasih se zdi, da nikoli ne bo konca. Neizmerno pomaga, da najdemo nekaj kar je le naše. Nekaj, v čemer nadvse uživamo, se sprostimo in morda s tem tudi izražamo. S časom in veliko volje pa vidimo našo želeno pot in po njej nadaljujemo.